Fosfor je desetletja veljal za najpomembnejše hranilo, ki omejuje biološko proizvodnjo v Botnijskem zalivu. Nova študija, ki so jo vodili raziskovalci na Univerzi Umeå, zdaj kaže, da se to bistveno spreminja. Botnijsko morje postaja vse bolj omejeno na dušik, medtem ko se Botnijska nižina razvija v isto smer. Razmerje med dušikom in fosforjem vpliva na to, kateri organizmi uspevajo v… Preberi več »
Od začetka januarja je nenavadno dolgo obdobje vzhodnih vetrov povzročilo padec povprečne gladine Baltskega morja na zgodovinsko nizko raven. Meritve na švedski merilni postaji za plimovanje Landsort-Norra kažejo vrednosti, ki jih nismo videli od začetka beleženja podatkov leta 1886. Raziskovalci na Leibnizovem inštitutu za raziskave Baltskega morja Warnemünde (IOW) pozorno spremljajo razvoj dogodkov, saj gre za redko oceanografsko situacijo.… Preberi več »
Vsako leto se po vsej Evropi v večstopenjskem postopku določijo najvišje dovoljene ulovne kvote; kljub temu pa so številni staleži rib v evropskih vodah prelovljeni. Analiza znanstvenikov iz Centra za oceanske raziskave GEOMAR Helmholtz Kiel in Univerze v Kielu kaže, da omejitve ulova niso trajnostne, ker so velikosti staležev sistematično precenjene, politično določene kvote pa redno presegajo že tako pretirano visoka priporočila… Preberi več »
Pristopi k obogatitvi s kisikom so se v jezerih izkazali za uspešne, vendar je treba njihove morebitne stranske učinke skrbno raziskati, preden se uporabijo v oceanu. Do tega zaključka so prišli raziskovalci iz GEOMAR-a in Univerze Radboud na Nizozemskem. V članku v reviji EOS opozarjajo: Čeprav lahko tehnični ukrepi v omejenem času in na omejeni lokaciji ublažijo škodo, pa imajo tudi dolgoročne posledice… Preberi več »
Raziskovalna skupina pod vodstvom Leibnizovega inštituta za raziskave Baltskega morja Warnemünde (IOW) je obudila mirujoče faze alge, ki je pred skoraj 7.000 leti potonila na dno Baltskega morja. Kljub tisočletjem neaktivnosti v usedlinah brez svetlobe ali kisika je preučevana vrsta diatomej ponovno dosegla svojo polno sposobnost preživetja. Študija, ki je bila nedavno objavljena v reviji ISME, je bila izvedena v okviru skupnega projekta, ki ga financira Leibnizovo združenje… Preberi več »
Človeške dejavnosti v Baltskem morju so še vedno vidne na morskem dnu leta pozneje in pomembno vplivajo na habitat številnih morskih vrst. Raziskovalci na Univerzi v Kielu so s hidroakustičnimi metodami preiskali jugozahodno Baltsko morje za sledi človeške dejavnosti. Glede na njihove ugotovitve približno 36 odstotkov pregledanih območij kaže motnje morskega dna, ki jih povzročajo človeške dejavnosti, kot so ribolov z vlečnimi mrežami pri dnu, ladijski promet ali odmetavanje… Preberi več »
Program financiranja fundacije Bauer-Hollmann "BEN Biotska raznovrstnost – Ekologija – Narava" vstopa v nov krog: do 31. marca 2025 se lahko podoktorski raziskovalci na področju ved o življenju prijavijo z inovativnimi projektnimi idejami, ki raziskujejo delovanje obalnih ekosistemov v Severnem in Baltskem morju. Fundacija Bauer-Hollmann bo takšne projekte financirala s skupno do 180.000 EUR… Preberi več »
Evtrofikacija in naraščajoče temperature vode vse bolj terjata svoj davek v Baltskem morju: povzročata nevarno pomanjkanje kisika v globljih plasteh vode, kar ogroža številne morske organizme. Kljub uspešnim prizadevanjem za zmanjšanje onesnaženosti s hranili naraščajoče temperature preprečujejo okrevanje ekosistema. Raziskovalci v centru GEOMAR Helmholtz za raziskave oceanov v Kielu so z dolgoročnimi meritvami raziskali, kako so se okoljske razmere spremenile v zadnjih letih… Preberi več »
