Novozačeti nacionalni projekt državljanske znanosti GartenDiv bo prvič raziskal rastlinsko raznolikost v nemških vrtovih. Projektna ekipa, ki jo vodi Univerza v Leipzigu, bo sprva izvedla enoletni pilotni projekt, da bi dobila pregled nad tem, katere rastline uspevajo v vrtovih po vsej državi. »Vrtovi so pomembna, a prej podcenjena zatočišča rastlinske raznolikosti. Čeprav se je zanimanje za raziskave vrtov v zadnjih 20 letih znatno povečalo, še vedno ni celovite raziskave – ne le v Nemčiji,« pojasnjuje vodja projekta dr. Ingmar Staude z Inštituta za biologijo Univerze v Leipzigu.
GartenDiv si prizadeva zapolniti to vrzel. V projekt so vključeni Nemški center za integrativne raziskave biotske raznovrstnosti (iDiv), Inštitut Juliusa Kühna (JKI) – Zvezni raziskovalni inštitut za gojene rastline in Zvezno združenje združenj vrtnarjev v Nemčiji (BKD).
Za ta projekt državljanske znanosti je bila v sodelovanju z Inštitutom Max Planck za biogeokemijo v Jeni in Tehnično univerzo v Ilmenauu posebej prilagojena že pogosto uporabljena aplikacija Flora Incognita za samodejno prepoznavanje rastlin. Aplikacija beleži rastlinsko raznolikost vrta, pa naj gre za hišni vrt, vrtno parcelo, strešni vrt ali balkon, tako da vrtnarji skozi vse leto fotografirajo rastline na svojem vrtu in odgovarjajo na vprašanja o svojih opažanjih.
Na začetku je vprašalnik, ki beleži osnovne podatke o vrtu, kot je njegova velikost. S tem se ustvari tudi identifikacijska številka vrta, ki znanstvenikom omogoča, da med napredovanjem projekta jasno dodelijo dodatne vprašalnike in opazovanja določenemu vrtu. Poleg tega je za vsako poročilo o rastlini izpolnjen kratek vprašalnik, specifičen za opazovanje, na primer o pogostosti: Koliko osebkov te vrste raste na vrtu? "Naš dolgoročni cilj je vzpostaviti največji projekt državljanske znanosti o biotski raznovrstnosti vrtov v nemško govorečih državah. S tem želimo ne le postaviti znanstvene temelje, temveč tudi poslati družbeno sporočilo: Vrtovi so pomembni. In vsak lahko prispeva," pravi Ingmar Staude.
Po pilotni fazi bodo postopoma dodajani nadaljnji elementi, kot so tematske kampanje ali dodatni vprašalniki, da bi dosegli celovito anketo s tisoči udeležencev iz vseh zveznih dežel. »Naš cilj je, da GartenDiv nadaljujemo več let, da bomo lahko opazovali časovni razvoj rastlinske raznolikosti na vrtovih,« pravi Staude. Cilj projekta državljanske znanosti je tudi prikazati potencial vrtov za zaščito ogroženih vrst žuželk, kot so divje čebele. Vendar pa lahko ne le zagotovi znanstvene ugotovitve, temveč tudi spodbuja okoljsko vzgojo z motiviranjem ljudi k povečanju biotske raznovrstnosti na svojih vrtovih, ustvarjanju aktivne skupnosti in izpostavljanju ekološkega potenciala vrtov. Sprva bodo obstoječi uporabniki aplikacije Flora Incognita posebej seznanjeni s projektom in motivirani, da bolj ozaveščeno pogledajo na svoj vrt in njegovo rastlinsko raznolikost.
To je osrednja tema raziskav, ki jih izvaja Inštitut za varstvo čebel na Inštitutu Julius Kühn. »Vrtovi so zaradi velike raznolikosti okrasnih rastlin, poljščin in majhnih struktur potencialna žarišča za divje čebele in druge živalske skupine. Še posebej divje čebele potrebujejo raznoliko paleto cvetočih rastlin, saj se številne vrste specializirajo za zelo specifične rastlinske vrste kot vir cvetnega prahu,« pravi strokovnjak za divje čebele Henri Greil z Inštituta za varstvo čebel. Thomas Kleinworth iz Zveznega združenja vrtnarskih združenj v Nemčiji (BKD) poudarja: »Sodelovanje z znanstveno skupnostjo v okviru GartenDiv nam predstavlja priložnost za napredek pri spremljanju naše rastlinske raznolikosti na vrtovih po vsej Nemčiji. Namen projekta je motivirati ljudi, da se intenzivneje ukvarjajo s spontano vegetacijo na vrtovih.«
»Vrtovi in vrtni kompleksi so pogosto prava žarišča biotske raznovrstnosti. Številni odlični primeri po vsej Nemčiji kažejo, kako lahko gojenje sadja in zelenjave ter ohranjanje vrst gresta z roko v roki, zahvaljujoč številnim predanim vrtnarjem in uradnikom,« poudarja Thomas Kleinworth, zvezni svetovalec Nemškega združenja vrtnarjev (BKD). Dolgo časa so vrtovi veljali za umetne, moderne in zato ekološko nezanimive, tako z vidika varstva narave kot raziskav. V Nemčiji so na primer vrtovi v Zvezni uredbi o odškodninah še vedno razvrščeni podobno kot športna igrišča. Vendar se to dojemanje začenja spreminjati, pravi Ingmar Staude z Univerze v Leipzigu. Številne nedavne študije so pokazale, da so vrtovi lahko presenetljivo bogati z vrstami, zlasti za žuželke, kot so divje čebele, pa tudi za rastline. V nekaterih primerih je bilo na samo 900 kvadratnih metrih najdenih do 30 odstotkov avtohtonih rastlinskih vrst, vključno z vrstami, ki so v Nemčiji veljale celo za izumrle. Takšni primeri so močno spodbudili znanstveno zanimanje za to temo. Poleg tega se po Staudejevih besedah pri varstvu narave počasi uveljavlja sprememba mišljenja: prejšnja ločitev med naravo in umetno ustvarjenimi prostori izgublja svoj pomen. V svetu, polnem novih, umetno ustvarjenih ekosistemov, postaja vse bolj jasno, da so tudi vrtovi del narave in so lahko del rešitve problema biotske raznovrstnosti.
Preberite tudi
