PUGNALOM INTERVJU Z EKOLOGINJO MAREIKE KORTMANN
Dr. Mareike Kortmann izvaja raziskave na katedri za varstveno biologijo in gozdno ekologijo Univerze Julius-Maximilian v Würzburgu. V svoji trenutni študiji poroča o vplivih konvencionalnega kmetijstva na žuželke: »So resnejši, kot smo prej domnevali,« pravi.
V svoji študiji ste pokazali izgubo približno 30 odstotkov evolucijske raznolikosti. Zakaj je raznolikost odnosov med vrstami tako pomembna?
Evolucijska ali filogenetska raznolikost opisuje, kako tesno ali oddaljeno so si vrste v skupnosti sorodne. Visoka filogenetska raznolikost pomeni, da vrste izvirajo iz različnih evolucijskih linij in imajo zato pogosto zelo različne lastnosti – na primer glede tolerance na vročino, odpornosti na okoljske toksine ali strategij prilagajanja. Zaradi te raznolikosti je ekosistem bolj odporen na okoljske spremembe.
Nasprotno pa taksonomska raznolikost meri le število vrst – ne glede na to, kako tesno so si povezane. Združba z mnogimi vrstami, ki vse pripadajo isti družinski skupini, je zato lahko taksonomsko raznolika, vendar filogenetsko neenakomerna. Filogenetska raznolikost zato zagotavlja dodatne informacije o funkcionalnem obsegu in potencialni stabilnosti ekosistema.
Če se ta raznolikost izgubi, se poveča tveganje, da bo veliko vrst izumrlo hkrati – na primer, če se bodo vse podobno odzvale na sušo ali bolezni. To lahko pospeši izumrtje vrst in povzroči izgubo celotnih ekoloških funkcij.
Dejstvo, da zlasti konvencionalno kmetijstvo pomembno prispeva k upadanju števila žuželk, se razpravlja že od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Vendar je bilo na področju zaščite žuželk storjenega le malo. Kaj menite, da so vzroki za to?
Strokovnjak, ki se ukvarja z družbeno-političnimi vidiki teme, lahko na to vprašanje zagotovo odgovori bolje kot ekolog. Po mojem mnenju je ključni razlog v kompleksnosti nasprotujočih si interesov: ukrepi za zaščito pred žuželkami pogosto neposredno vplivajo na gospodarske prakse mnogih kmetov. Hkrati je okvir kmetijske politike – kot je sistem subvencij EU – že dolgo bolj usmerjen v povečanje proizvodnje in gospodarske rasti kot v ekološko trajnost.
Poleg tega je politični prostor za ukrepanje delno omejen zaradi vpliva ekonomsko močnih interesnih skupin, kot so združenja kmetov ali kmetijska industrija. Te razumljivo zastopajo interese svojih članov, vendar lahko to upočasni družbene spremembe v smeri večje trajnosti. Poleg tega imajo številni ukrepi na področju zaščite žuželk ali splošnega varstva okolja le dolgoročen učinek v kulturni krajini, ki jo že stoletja oblikujejo negativni vplivi – zaradi česar je njihovo politično izvajanje težko, saj so hitri uspehi redki.
Vendar pa se lahko kot raziskovalci na področju ekologije vprašamo, ali lahko svoje teme komuniciramo učinkoviteje in natančneje, da bodo naše znanstvene ugotovitve bolje sprejete s strani družbe in odločevalcev.
Ali je po vašem mnenju še mogoče ustaviti izumrtje žuželk?
Da, glede na trenutno znanje je mogoče upad populacij žuželk ustaviti ali vsaj znatno upočasniti. Znanstvena podlaga za to obstaja: zdaj zelo natančno vemo, kateri dejavniki ogrožajo žuželke – kot so pesticidi, izguba habitata ali svetlobno onesnaženje. Dosledno varovanje in obnova habitatov, ekološka preusmeritev kmetijstva in jasen politični okvir bi bili učinkoviti protiukrepi – tudi če bi to lahko postalo ključnega pomena za nekatere vrste in glede na podnebne spremembe.
Čeprav nekateri vidiki in procesi upadanja števila žuželk zahtevajo nadaljnje raziskave, vemo že dovolj, da lahko ukrepamo. Kot pri prejšnjem vprašanju tudi to vključuje politične, gospodarske in družbene procese, ki jim na koncu primanjkuje volje in pripravljenosti za njihovo izvajanje. Mnogi ne uspejo zaradi oklevanja, navzkrižja interesov ali kratkoročnega razmišljanja. To zapleteno situacijo je treba hitro premagati, saj nas vsaka zamuda stane več vrst – in z njimi pomembnih ekoloških funkcij, katerih izguba škoduje ne le okolju, temveč srednjeročno in dolgoročno tudi nam samim.
izvirno objavo
Bližnjica do standardizacije pokritosti vzorcev v meta-črtnih podatkih zagotavlja nov vpogled v učinke rabe zemljišč na raznolikost žuželk. Mareike Kortmann, Anne Chao, Chun-Huo Chiu, Christoph Heibl, Oliver Mitesser, Jérôme Morinière, Vedran Bozicevic, Torsten Hothorn, Julia Rothacher, Jana Englmeier, Jörg Ewald, Ute Fricke, Cristina Ganuza, Maria Haensel, Christoph Moning, Sarah Redlich, Sandra Rojas-Botero, Cynthia Tobisch, Johannes Uhler, Jie Zhang, Ingolf Steffan-Dewenter in Jörg Müller
Preberite tudi
Organska perutnina: Hmelj v krmi lahko reši pred antibiotiki | Pugnalom
Zemlja iz laboratorija naj bi rešila problem degradacije tal + KOMENTAR | Pugnalom
