Podnebne spremembe povečujejo pritisk za selektivno odstranjevanje ogljikovega dioksida (CO2) iz ozračja – potencialno tudi z uporabo oceana. Katere metode za odstranjevanje in shranjevanje CO2 pa bi bilo treba uporabiti? Znanstveniki raziskovalne misije CDRmare so razvili novo smernico, ki pomaga pri sprejemanju odločitev na podlagi dejstev o tem, ali je mogoče izvesti metodo ali projekt odstranjevanja iz morja in ali so njegove posledice za ljudi in naravo zaželene. Podlaga za te odločitve ne sme biti le tehnična, pravna in politična izvedljivost, temveč tudi standardizirana ocena posledic takšne uporabe za ljudi in okolje.
Strokovnjaki razvijajo in uporabljajo smernice za ocenjevanje ukrepov za varstvo podnebja za zbiranje, strukturiranje in ocenjevanje vseh ustreznih informacij kot del tehnološke ocene. Vendar pa obstoječe sheme ocenjevanja ukrepov za varstvo podnebja, kot so tiste za odstranjevanje in shranjevanje CO2, te naloge ne izpolnjujejo v zadostni meri, ugotavljajo strokovnjaki raziskovalne misije CDRmare v dveh novih publikacijah.
»Vprašanje, ali in kako naj se izvaja postopek odstranjevanja CO2, ni pomembno le za njegovo učinkovitost in stroškovno učinkovitost, temveč tudi za njegov vpliv na ljudi in okolje. Vendar pa obstoječi okviri ne omogočajo sistematičnega pristopa k temu vprašanju. Zdaj prikazujemo boljši pristop in deležnikom zagotavljamo strukturiran vodnik za ocenjevanje projektov odstranjevanja CO2 iz morja. Ta vodnik jim omogoča, da obravnavajo vse ključne vidike teme in na koncu sprejemajo odločitve na podlagi dejstev,« pravi prof. dr. Christian Baatz, strokovnjak za podnebje in okoljsko etiko na Univerzi v Kielu (CAU) in soavtor obeh novih člankov.
Nove smernice obsegajo 29 meril, ki obravnavajo sedem glavnih tematskih področij. Ta vključujejo vprašanja o tehnični, pravni in politični izvedljivosti postopkov, ki se ocenjujejo, pa tudi vprašanja ekonomske učinkovitosti, pravičnosti in okoljske etike. Glede na to kompleksnost raziskovalci priporočajo, da se v proces ocenjevanja vključijo strokovnjaki iz akademskih krogov, gospodarstva, javne uprave, interesnih skupin in potencialno prizadetih skupin prebivalstva. V skladu s tem načelom so raziskovalci preizkusili praktično primernost novih smernic za ocenjevanje v seriji transdisciplinarnih delavnic, ki so se jih udeležili številni predstavniki javnih organov in interesnih skupin.
»Kot kažejo naše izkušnje s preizkusi novih smernic, nihče ne bi smel poskušati ocenjevati metode odstranjevanja morskega CO2 ali določenega projekta odstranjevanja sam. Zaradi velike kompleksnosti teme je vedno potrebno strokovno znanje mnogih,« poudarja soavtor dr. Lukas Tank, tudi podnebni in okoljski etik na Univerzi v Kielu.
Poleg kataloga meril so raziskovalci opredelili pet vodilnih načel, katerih namen je zagotoviti, da se med postopkom ocenjevanja zberejo informacije najvišje možne kakovosti. Namen teh vodilnih načel je zagotoviti preglednost postopka in vključiti vse strani, na katere ukrep lahko vpliva.
»Končna odločitev o tem, ali naj se izvede določen projekt odstranjevanja CO2 iz morja, je v rokah tistih, ki so odgovorni za politiko in družbo. V idealnem primeru se bodo odločili za učinkovite projekte in metode, ki so tehnično, pravno in politično izvedljive ter ekonomsko upravičene, pravične in okolju prijazne. Naš okvir za ocenjevanje jim lahko pri tem pomaga,« pravi prof. dr. Gregor Rehder, kemik na Leibnizovem inštitutu za raziskave Baltskega morja Warnemünde (IOW). Bil je tudi soavtor obeh člankov in je vodil raziskovalno mrežo CDRmare ASMASYS, pod okriljem katere je bila izvedena raziskava za obe publikaciji.
Ozadje raziskovalne misije CDRmare
CDRmare je raziskovalna misija Nemške zveze za morske raziskave (DAM). (Celoten naslov: »Morski ponori ogljika kot pot do dekarbonizacije«). Misija, ki se je začela poleti 2021, je vključevala šest raziskovalnih konzorcijev, ki so raziskovali obetavne metode odstranjevanja in shranjevanja morskega CO2 (alkalizacija, širitev vegetiranih obalnih ekosistemov, umetno dvigovanje in CCS) glede na njihov potencial, tveganja in interakcije ter jih združili v transdisciplinarnem okviru za ocenjevanje.
Avgusta 2024 je CDRmare vstopil v svojo drugo triletno fazo financiranja s petimi raziskovalnimi konzorciji. CDRmare financirajo Zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave ter ministrstva za znanost severnonemških zveznih dežel Bremen, Hamburg, Mecklenburg-Predpomorjanska, Spodnja Saška in Schleswig-Holstein.
Izvirne publikacije
Tank, Luke; Lieske Voget-Kleschin, Matthias Garschagen, Miranda Boettcher, Nadine Mengis, Antonia Holland-Cunz, Gregor Rehder in Christian Baatz (2025): Razlikovanje med izvedljivostjo in zaželenostjo pri ocenjevanju možnosti odzivanja na podnebne spremembe, NPJ Climate Action, DOI: 10.1038/s44168-025-00237-2
Christian Baatz, Lukas Tank, Lena-Katharina Bednarz, Miranda Boettcher, Teresa Maria Morganti, Lieske Voget-Kleschin, Tony Cabus, Erik van Doorn, Tabea Dorndorf, Felix Havermann, Wanda Holzhüter, David Peter Keller, Matthias Kreuzburg, Nele Matz-Lück, Nadine Mengis, Christine Merk, Yiannis Moustakis, Julia Pongratz, Hendrikje Wehnert, Wanxuan Yao in Gregor Rehder (2025): Holistični ocenjevalni okvir za možnosti odstranjevanja ogljikovega dioksida iz morja. Okoljska raziskovalna pisma, DOI: 10.1088/1748-9326/adc93f
Preberite tudi
Nove smernice za zelene strehe | Pugnalom
Objavljene smernice za kolesa na kolesih za večkratno uporabo | Pugnalom
